AVTIZEM je, ko jočeš na ves glas in nihče te ne sliši.
Avtizem je, ko se zgodba začne, ko izginejo besede.
Avtizem je, ko neprestano delaš z otrokom, a tujcu je dovolj minuta, da ga označi za nevzgojenega.
Avtizem je, ko vidijo samo diagnozo in ne otroka.
Avtizem je, ko zdravniki gledajo v tla, ko vam govorijo o napredku otroka.
Avtizem je, ko se ne pozna vzrok, niti zdravilo, ne veš kako naprej in s tem se moraš sprijazniti.
Avtizem je, ko se to zgodi tebi in NE njim.
Avtizem je, ko se otroci igrajo skupaj, samo tvoj sedi sam na klopi.
Avtizem je, ko se vse obrne in te je strah odraščanja tvojega otroka namesto, da bi se tega veselil.
Avtizem je, ko se ne moreš vrniti po ključe od avta.
Avtizem je, ko se v trgovini počutiš kot da bi kradel in se neprestano nekomu opravičuješ.
Ogromen problem ti predstavlja v restavraciji počakati 10 min na hrano.
Avtizem je borba s samim seboj, vsak dan znova.
Avtizem pomeni predvidevati vsak trenutek dneva in biti v eno na preži.
Avtizem je, ko na roditeljskem sestanku gledaš skozi okno, ker se te vse to ne tiče in seveda vedno ostaneš še po sestanku, ker samo tvoj otrok ima avtizem.
Avtizem je, ko boli in sam niti ne veš kaj pravzaprav… posamezniki, družba ali življenje samo.
Avtizem je, ko je tvoj otrok za stroko slučaj, za znanost statistika in za vse ostale “bog ne daj, samo to ne” in samo za tebe je ta otrok vse na svetu. Avtizem je, ko moraš z njim živeti in ga sprejeti, ker ni predmet izbire.
Avtizem ne izbira, pride nenajavljen.. vprašanje časa je, kdaj bo potrkal tudi na vaša ali vam bližnja vrata.
Avtorica: Mama otroka z avtizmom